Corporate / M&A

Slovenia: Out in the cold – State's voting rights in Slovenian privatisation candidates frozen

The Slovenian Securities Market Agency has suspended the state’s voting rights in state-owned companies. The state’s attempts to circumvent such decisions have not proven successful.

Suspension of voting rights in state-owned companies

In late 2012 / ear­ly 2013, the Sloven­ian Secu­ri­ties Mar­ket Agency (Agen­ci­ja za trg vred­nos­t­nih papir­jev; SMA) issued sev­er­al deci­sions on the sus­pen­sion of vot­ing rights held by the Repub­lic of Slove­nia, sev­er­al state-owned enti­ties (includ­ing the state-owned asset man­age­ment com­pa­nies SOD and KAD), and oth­er large share­hold­ers in cer­tain (par­tial­ly) state-owned com­pa­nies, due to a vio­la­tion of Sloven­ian takeover leg­is­la­tion (fail­ure to launch manda­to­ry takeover bids when takeover thresh­olds were reached).

The SMA deci­sions, among oth­er com­pa­nies, affect two Sloven­ian blue-chip com­pa­nies on the pri­vati­sa­tion list pub­lished by the Sloven­ian gov­ern­ment in sum­mer 2013, and sup­pos­ed­ly amongst the next can­di­dates in Slovenia’s sell-off cam­paign: (i) Telekom Sloveni­je, Slovenia’s lead­ing tele­com ser­vice provider (state-owned stake: ca 74%), and (ii) Aero­drom Ljubl­jana, the oper­a­tor of Slovenia’s main (cen­tral) air­port (state-owned stake: ca 65%).

Such sus­pen­sion of (con­trol­ling) vot­ing rights in the above pri­vati­sa­tion can­di­dates could severe­ly harm the respec­tive sale process­es since it could jeop­ar­dise urgent­ly required or ben­e­fi­cial pre-clos­ing restruc­tur­ings in these com­pa­nies.

Amendment of the Takeover Act – the state attempts a workaround

To cir­cum­vent the vot­ing rights sus­pen­sion, the Sloven­ian par­lia­ment adopt­ed an amend­ment to the Sloven­ian Takeover Act (Zakon o pre­vzemih; TA), which entered into effect in July 2013. The amend­ment intro­duced two new arti­cles that are sup­posed to enable the state (and state-owned com­pa­nies), sub­ject to the pri­or approval of the SMA, to regain the right to exer­cise its share­hold­ers’ rights in spe­cif­ic, crit­i­cal sit­u­a­tions.

The exer­cise of vot­ing rights in the pub­lic inter­est 

Based on the new­ly intro­duced Arti­cle 22c of the TA, any per­son pro­hib­it­ed from exer­cis­ing its vot­ing rights in a com­pa­ny based on an SMA deci­sion may exer­cise its vot­ing rights on share­hold­ers’ meet­ings for indi­vid­ual deci­sions that are nec­es­sary to safe­guard the pub­lic inter­est. Pub­lic inter­est includes secu­ri­ty or nation­al defence, pub­lic safe­ty, life, health, people’s prop­er­ty, and (a cru­cial addi­tion) the “sound func­tion­ing of the state’s econ­o­my”.

Fur­ther, the sus­pend­ed vot­ing rights may be reac­ti­vat­ed if cer­tain (cap­i­tal) mea­sures need to be tak­en on the share­hold­er lev­el to ensure ade­quate cap­i­tal­i­sa­tion or the long-term sol­ven­cy of finan­cial­ly dis­tressed tar­get com­pa­nies (new Arti­cle 22b of the TA).

Whether the pre­req­ui­sites for such a lim­it­ed vot­ing rights revival are met will be assessed by the SMA on a case-by-case basis based on a well-found­ed request to be sub­mit­ted by the respec­tive share­hold­er 10 busi­ness days before the date of the respec­tive share­hold­ers’ meet­ing. Based on such share­hold­ers’ request, the SMA may rescind the vot­ing rights sus­pen­sion for the share­hold­ers’ res­o­lu­tion in ques­tion.

SMA shows its teeth – no bianco permissions

Even before the ToA amend­ments, the SMA nev­er tired of empha­sis­ing that it will take a restric­tive approach when it comes to Arti­cle 22b/c TA per­mis­sions (par­tic­u­lar­ly when it comes to decid­ing whether real­i­sa­tion of the pub­lic inter­est out­weighs the risk of seri­ous­ly harm­ing the inter­ests of minor­i­ty share­hold­ers in spe­cif­ic sit­u­a­tions).

The SMA quick­ly backed up its words with deeds, deny­ing the first state’s request under Arti­cle 22c of the ToA. In Sep­tem­ber 2013, the SMA reject­ed the state’s request for revival of its vot­ing rights on the Aero­drom Ljubljana’s share­hold­ers’ meet­ing for the deci­sion on con­struct­ing a sec­ond pas­sen­ger ter­mi­nal at the Ljubl­jana air­port. This meant that the minor­i­ty share­hold­ers were able to block the infra­struc­ture project, worth ca EUR 57 mln.

Further implications for the privatisation process

With the above deci­sion, the SMA made it clear not only that it will it not issue bian­co per­mis­sions to the state’s Arti­cle 22b/c requests but also that it could threat­en a smooth real­i­sa­tion of the pri­vati­sa­tion process­es which are, as we know, crit­i­cal to the over­all Sloven­ian econ­o­my.

With such a “no com­pro­mis­es” pol­i­cy, the SMA is plac­ing the fate of the affect­ed (state-owned) tar­get com­pa­nies in the hands of minor­i­ty share­hold­ers, which are, as his­to­ry shows, no fans of pri­vati­sa­tion. Minor­i­ty share­hold­ers could pre­vent pay-outs of div­i­dends in cash-free trans­ac­tions or, more impor­tant­ly, block the real­i­sa­tion of required pre-clos­ing cor­po­rate restruc­tur­ings (eg, the ini­tial­ly envis­aged pre-trans­ac­tion­al carve-out of Telekom Slovenije’s infra­struc­ture).

Whether the SMA will change its hard­lin­er posi­tion when push comes to shove and the sales process is at stake remains to be seen.

The Slovenian regulator's decisions to suspend the state's voting rights in several state-owned companies may have a fateful impact on the pending / upcoming privatisation wave.

Slovenija: Na hladnem – glasovalne pravice države zamrznjene v slovenskih družbah, namenjenih za privatizacijo

Agencija za trg vrednostnih papirjev je državi prepovedala izvrševanje glasovalnih pravic v nekaterih družbah v državni lasti. Poskus države, da bi prepoved zaobšla, ni bil uspešen.

Prepoved izvrševanja glasovalnih pravic v družbah v državni lasti

Konec leta 2012 ter v začetku leta 2013 je Agen­ci­ja za trg vred­nos­t­nih papir­jev (ATVP) izdala več odločb, s kater­i­mi je pre­povedala izvrše­van­je glaso­val­nih prav­ic v določenih državnih pod­jetjih Repub­li­ki Sloveni­ji, neka­ter­im družbam in skladom v državni lasti (vključno s KAD in SOD) ter drugim večjim del­ničar­jem. ATVP je glaso­valne prav­ice zam­rzni­la, ker omen­jeni pravni sub­jek­ti v naspro­tju s pre­vzem­no zakon­oda­jo niso podali obvezne pre­vzemne ponudbe ob dosegu pre­vzem­ne­ga pra­ga.

Odločbe ATVP poleg drugih zade­va­jo tudi dve sloven­s­ki blue-chip družbi s poleti 2013 objavl­jene­ga sez­na­ma za pri­va­ti­zaci­jo, ki bosta med nasled­nji­mi kan­di­dati za pro­da­jo: (i) Telekom Sloveni­je, največji sloven­s­ki oper­ater teleko­mu­nikacij (državni delež: pri­b­ližno 74%) ter (ii) Aero­drom Ljubl­jana, upravl­javec osred­nje­ga slovenskega letal­išča (državni delež: pri­b­ližno 65%).

Zam­rznitev glaso­val­nih prav­ic v omen­jenih pri­va­ti­zaci­jskih kan­di­datkah bi lahko resno škodovala pro­da­jn­im pro­ce­som, saj bi lahko ogrozi­la nujne ali vsaj koristne postop­ke pre­struk­turi­ran­ja v teh družbah, ki bi bili sicer izve­deni pred zaključkom pro­da­je.

Amandma k Zakonu o prevzemih – državni poskus obida prepovedi

Da bi bilo pre­poved izvrše­van­ja glaso­val­nih prav­ic možno zao­biti, je Državni zbor spre­jel amand­ma k Zakonu o pre­vzemih (ZPre-1), ki je začel vel­jati juli­ja 2013. Amand­ma pri­naša dva nova čle­na, ki naj bi omogočala državi (in družbam v državni last­ni), da v določenih kri­tičnih situaci­jah ob pred­hod­nem soglasju ATVP ponovno pri­do­bi­jo možnost izvrše­van­ja svo­jih kor­po­raci­jskih prav­ic.

Izvrše­van­je glaso­val­nih prav­ic zara­di zaščite javne­ga intere­sa

Po novem 22c. členu Zpre-1 lahko ose­ba, ki ji je bilo pre­povedano izvrše­vati glaso­valne prav­ice v družbi, te po soglasju ATVP ponovno izvršu­je pri odločan­ju o posameznih sklepih družbenikov, ki so nujno potreb­ni za zašči­to javne­ga intere­sa. Javni interes vključu­je varnost ali obram­bo države, javno varnost, varnost živl­jen­ja, zdrav­ja in pre­možen­ja lju­di ter (ključen dodatek) delo­van­je ekonomskega sis­tema.

Poleg tega so lahko zam­rzn­jene glaso­valne prav­ice ponovno aktivi­rane, če mora­jo biti na ravni del­ničar­jev spre­jeti določeni (kap­i­tal­s­ki) ukrepi za zago­tovitev kap­i­talske ustreznos­ti oziro­ma dol­go­ročne plačilne sposob­nos­ti v ciljnih družbah, ki so v finančnih težavah (22b. člen ZPre-1).

Ali so pogo­ji za tako ome­jeno oživitev glaso­val­nih prav­ic izpol­njeni, bo ATVP odločala glede na vsak posamezen primer na pod­la­gi obra­zložene­ga pred­lo­ga, ki ga mora del­ničar vloži­ti naj­manj 10 delovnih dni pred skupšči­no, kjer bo sklep obrav­na­van. ATVP lahko na pod­la­gi takega pred­lo­ga umakne pre­poved izvrše­van­ja glaso­val­nih prav­ic, ko gre za odločan­je o sklepu, ki je pred­met pred­lo­ga.

ATVP pokaže zobe – soglasij na lepe oči ne bo

Še pred spre­jet­jem amand­ma­ja k ZPre-1 je ATVP neu­trud­no poudar­jala, da bo izje­mi, ki ju pri­naša­ta čle­na 22b in 22c, razla­gala restrik­tivno (pred­vsem v primer­ih, ko gre za pre­so­jan­je ali javni interes prete­hta nad ško­do za interese man­jšin­skih del­ničar­jev v določeni situaci­ji).

ATVP je tak pristop tudi pod­krepi­la z dejan­ji, saj je prvo zahte­vo države na pod­la­gi 22c. čle­na ZPre-1 zavrni­la. Sep­tem­bra 2013 ATVP nam­reč ni spre­jela pred­lo­ga države za umik pre­pove­di izvrše­van­ja glaso­val­nih prav­ic na skupšči­ni Aero­dro­ma Ljubl­jana, kjer so del­ničar­ji odločali o izgrad­nji druge­ga pot­niškega ter­mi­nala za ljubl­jan­sko letal­išče. Posled­i­ca tega je bila, da so man­jšin­s­ki del­ničar­ji uspeli prepreči­ti real­izaci­jo tega infra­struk­turne­ga pro­jek­ta, vred­ne­ga pri­b­ližno 57 mil­i­jonov evrov.

Nadaljnji vpliv odločb na proces privatizacije

Z omen­jeno odločitvi­jo je ATVP pokaza­la, da soglasij po členih 22b ter 22c ne bo izda­jala avtomatično, poleg tega pa tudi, da lahko ogrozi izved­bo proce­sa pri­va­ti­zaci­je, ki je, kot vemo, ključen za celot­no sloven­sko gospo­darst­vo.

S tako brezkom­pro­mis­no poli­tiko ATVP pola­ga uso­do prizade­tih državnih družb v roke man­jšin­skih del­ničar­jev, ki po dosedan­jih izkušn­jah niso privržen­ci pri­va­ti­zaci­je. Man­jšin­s­ki del­ničar­ji bi tako lahko preprečili izplači­la div­i­dend pri t.i. cash-free transak­ci­jah ali, kar je bolj pomem­b­no, ustavili izved­bo potreb­nih pre­struk­turi­ranj pred zaključkom pro­da­je (npr. pred­lagano izčlen­itev infra­struk­turne­ga dela Teleko­ma Sloveni­je pred pro­da­jo).

Ali bo ATVP ohrani­la svo­je trdo stal­išče tudi ko bo na koc­ki sam pro­ces pri­va­ti­zaci­je, bo pokazal čas.

Odločitev slovenskega regulatorja, da državi prepove izvrševanje glasovalnih pravic v več družbah v državni lasti, bi lahko imela usodne posledice za trenuten / napovedani privatizacijski val.